a. PRIPOMBE NA SEDANJO UREDITEV

1. Izplačila poklicnih pokojnin za zavarovance iz sistema štetja delovne dobe s povečanjem in sistema ODPZ

Država mora poskrbeti, da zavarovanci, ki so del pokojninske dobe pridobili v obdobju štetja delovne dobe s povečanjem in del v sistemu ODPZ, pri višini prejetih poklicnih pokojnin in pri odmeri pokojnine iz prvega stebra ne bodo prizadeti. Menimo, da je najbolj optimalno, da se te zavarovance – skupaj s sredstvi na njihovih individualnih računih – vrne v sistem obveznega zavarovanja. Zavarovanci bi se upokojili takrat, ko bi izpolnili pogoje za poklicno upokojitev, njihova pokojnina iz obveznega zavarovanja  pa bi bila odmerjena brez malusov.

2. Upoštevanje znižanja starostnih pogojev za zavarovance iz sistema delovne dobe s povečanjem 12/14

Uveljaviti je potrebno sistemsko rešitev, ki bo omogočala vsem zavarovancem, ki uveljavljajo zavarovalno dobo s povečanjem 12/14, pridobljeno pred 31.12.2000, realizacijo njihovih pravic iz prvega odstavka 402. člena ZPIZ-1.

3. Obračun pogojev poklicnega upokojevanja in višine prejete poklicne pokojnine

Država mora nemudoma sprejeti spremembe Pokojninskega načrta ODPZ, ki bo omogočal zavarovancem pridobiti hiter in transparenten izračun upokojitvenih pogojev (čas poklicne upokojitve, višino poklicne pokojnine, višino pokojnine iz obveznega zavarovanja).

4. Višina prispevne stopnje za zavarovance poklicnega upokojevanja

Spremeniti je potrebno Pokojninski načrt ODPZ, ki določa višino prispevnih stopenj delodajalcev za zavarovance ODPZ. Tako kot je bilo v veljavi do zadnje spremembe pokojninskega načrta, je potrebno ohraniti različnost prispevnih stopenj za različna delovna mesta (5 kategorij delovnih mest ODPZ). Nove prispevne stopnje naj se določijo na podlagi aktuarskih izračunov. Najnižja prispevna stopnja naj se določi v višini 10,55 odstotka.

b. PRIPOMBE NA ZPIZ-2

1. Ureditev sistema

Menim, da je zaradi vseh anomalij in negotovosti sistema ODPZ v ZPIZ-1, v celoti  neprimerno, da ZPIZ-2 nadaljuje s sistemom vnaprej znanih prispevkov (defined contribution plan). Predlagamo, da se sistem vrne znotraj okvirov ZPIZ, pri čemer mora višina prispevnih stopenj po posameznih kategorijah delovnih mest zagotavljati, da sistem skrbi sam zase – sistem ne sme biti odvisen od solidarnosti ostalih zavarovancev. Za sistem mora, tako kot za pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja, jamčiti država.

2. Višina prispevnih stopenj

Sistem mora ohranit različnost prispevnih stopenj za  različna delovna mesta  (5 kategorij delovnih mest – tako kot je veljalo pred zadnjo spremembo pokojninskega načrta ODPZ). Nove prispevne stopnje naj se določijo na podlagi aktuarskih izračunov, s ciljem, da bodo ta sredstva zadoščala za črpanje pokojnine v skladu s pravicami delavcev, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih oz. delovnih mestih, ki jih po določenem času ni mogoče zanesljivo opravljati. Najnižja prispevna stopnja naj se določi v višini 10,55 odstotka. ZPIZ-2 mora uveljaviti učinkovite sankcije za tiste delodajalce, ki prispevkov za ODPZ ne plačujejo.

3. Dodana doba

Predlagamo, da se obdobja priznavanja  dodane dobe vrnejo na izhodišča, kot so veljala pred ZPIZ-1. V zvezi s tem predlagamo pet različnih kategorij dolžin dodane dobe (2, 3, 4, 5, ali 6 mesecev) na leto obdobja dela na delovnih mestih, ki so težka in zdravju škodljiva oz. se je jih po določeni starosti več ne da zanesljivo opravljati. Na ta način bi ustvarili potrebno odvisnost med različnimi obdobji dodane dobe in njim pripadajočimi prispevnimi stopnjami. V kontekstu tega bi lahko na novo določili nove starostne meje upokojevanja, pod katerimi se ti zavarovanci ne bi mogli upokojiti.

4. Določitev delovnih mest ODPZ

V ZPIZ-2 je potrebno ohraniti možnost, da se seznam delovnim mest ODPZ lahko določi le ob soglasju sindikatov. Prav tako je potrebno, da se v primeru ugotovitve posebne komisije, da določeno delovno mesto izpade iz seznama delovnih mest ODPZ, dotedanjim zavarovancem ohranijo pravice iz naslova ODPZ, kot so veljale pred tem. Zakonodaja mora ob tem preprečiti anomalije, ki nastajajo zaradi fiktivnega spreminjanja nazivov delovnih mest, ki so v funkciji kratenja pravic delavcem, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih.

5. Vloga socialnih partnerjev

Predstavniki socialnih partnerjev morajo biti vključeni v vse organe, ki odločajo o pravicah zaposlenih iz sistema obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. (organi odborov, skladov, pri spremembah pokojninskega načrta, …)